Tri tedni v Arteku so za Jano, Aleksandra in Tadeja minili zelo hitro!
Maja so učenci naše šole, 13-letna Jana Zvonareva, 13-letni Aleksandr Čumakov in 10-letni Tadej Ivanuša, obiskali Artek, kjer je potekal mednarodni finale natečaja Živa klasika. Tri tedni so minili zelo hitro! Otroci so se vrnili domov polni novih izkušenj.
Vse, kar so si otroci zapomnili, bo za vedno ostalo z njimi in postalo del spominov na otroštvo, potovanja, prijatelje, Artek. Torej, besedo posredujemo učencem Zavoda Vesela dRuščina v Sloveniji.
Kako je potekal finale mednarodnega tekmovanja Živa klasika?
Vsi finalisti so se zbrali v Areni Artek. Nastope udeležencev vseruskega tekmovanja si je ogledal celoten Artek, otroci iz tabora Azurna obala pa so si ogledali mednarodni finale. Žirija je objavila ocene po vsakih treh nastopajočih. Po koncu vseh predstav so bile podeljene nagrade.
Finale tekmovanja je bilo zanimivo gledati, vendar so bili trenutki, s katerimi se nisem strinjal. Verjamem, da so bili tudi drugi otroci, ki so bili bolje pripravljeni. Mislim, da bi v finalu izgledali veliko bolje.
Uf, ne spomnim se ga več.
Kaj je bil zate najbolj neobičajen dogodek v Arteku?
Prvič v življenju sem igrala v filmu. Bilo je zelo nenavadno! Preoblekli smo se v uniforme Artekovcev iz povojnih let in sodelovali v množičnem prizoru. Veliko je bilo kamer, igralcev. Vsi smo sedeli in po navodilih režiserja ploskali in se smejali.
Najbolj nenavadno se mi je zdelo veliko število otrok iz različnih držav.
Kaj te je v Arteku razveselilo?
V prvi vrsti ljudje – naši spremljevalci, dekleta in fantje iz našega odreda.
Spoznal sem veliko dobrih ljudi in z njimi sem lahko našel skupni jezik. Vsi ljudje so bili zanimivi in vsak izmed njih je naredil nekaj posebnega, da je presenetil druge.
Vse. Šola, narava, uniforma, morje, veliko število mačk, ki so se sprehajale po taboru, predvsem pa – novi prijatelji!
Kaj te je presenetilo?
Presenetile so me artekovske tradicije. Naučili smo se njihovih pesmi, pozdravov.
Presenetilo in razveselilo me je vse, kar se je zgodilo v Arteku.
Veliko stvari me je presenetilo: velike razdalje, veliko hoje, ogromno ozemlje Arteka. Z odredom smo šli na goro Ayu-Dag, se z avtobusom odpeljali na izlet v Simferopol. Vsak dan sem jedel palačinke. Imeli smo zelo prijazne spremljevalce Julijo, Ksenijo in Vladimirja, le pozno smo šli spat …
S kom si se spoprijateljil/-a?
V našem odredu je bilo 12 deklet in 10 fantov. Našim spremljevalcem je bilo ime Nastja, Julija in Farid. Vsi smo bili iz različnih držav: ZDA, Palestine, Cipra, Kazahstana, Črne gore, Portugalske … Spoprijateljila sem se z vsemi otroci iz naše skupine, zlasti z Destino iz Portugalske in Aliso iz Romunije. Všeč sta mi bili ti dekleti s svojo pozitivno energijo. Na portalu VKontakte je skupina našega odreda, kjer še naprej komuniciramo. V ruščini seveda.
Z vsemi sem se spoprijateljil, vendar je nekaj ljudi, s katerimi ves čas komuniciram in bi rad še naprej komuniciral. To so tako deklice kot fantje, saj imam z njimi veliko skupnih interesov in sem se veliko naučil.
Bil sem v 19. odredu, imeli smo otroke iz Italije, Grčije, Egipta, Švedske, Finske in Velike Britanije. Z vsemi si zdaj dopisujem.
Po čem si boš zapomnil/-a Artek?
Artek sem se zapomnil po prijateljstvih. Imeli smo živahen odred, radi smo se obiskovali v sobah, igrali družabne igre, čeprav svetovalci tega niso marali. Zvečer smo dolgo klepetali in nismo zaspali. Celotno izmeno smo zbirali sladkarije, ki so ostale od večerje, na koncu pa smo si privoščili praznik in se pogostili.
Najbolj se spominjam svojih prijateljev in svojih prekrasnih spremljevalcev. Seveda sem pridobil izkušnje in zdaj vem, kako poteka tekmovanje Živa klasika, toda brez ljudi, ki so bili blizu mene, se tega potovanja ne bi tako dobro spominjal.
Spomnim se drevesa želja in upam, da se mi bo želja uresničila. Najbolj od vsega si želim, da bi se še enkrat srečal s svojim odredom v Arteku.
Pravijo, da je artekovec človek, ki deli svoje življenje na »do« in »po« Arteku. Otrokom želimo, da bi se uresničile vse njihove sanje, da bi še dolgo vzdrževali stike z novimi prijatelji in da bi nostalgični spomini na Artek vzbujali vesela čustva še mnogo, mnogo let.