Pred le enim mesecem je naša nekdanja učenka Veronika postala študentka Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Za vpis na fakulteto morajo slovenski gimnazijci opraviti izpite iz petih maturitetnih predmetov – vsak izmed njih prinese določeno število točk. Poleg slovenščine, matematike in angleščine, ki so na maturi obvezni, dijaki opravljajo še izpite iz dveh predmetov po lastni izbiri. Da bi dosegli čim večje število točk, dijaki, ki obiskujejo Rusko šolo, praviloma izberejo ruščino.
Prosila sem Veroniko, da mi pove kako je potekal maturitetni izpit iz ruščine in kakšne načrte ima za prihodnost. Z Veroniko sva stari prijateljici. Sedaj je stara že skoraj 20 let, vendar se še vedno spomnim bistre osemletne deklice takoj po selitvi iz Rusije.
Veronika, kdaj si opravljala izpit iz ruščine?
Junija 2019.
Zakaj si izbrala ruščino?
Ker je to moj materni jezik. Lažje mi je bilo opravljati izpit iz ruščine kot iz katerega koli drugega predmeta. Tako sem imela več časa za pripravo k ostalim izpitom, kar mi je bilo v veliko pomoč. Seveda sem se pripravljala na maturo, vendar ne cele dneve. Za vpis na ekonomsko fakulteto ni potrebnih veliko točk, le 57, vendar se kljub temu želela čim bolje odrezati. Uspela sem zbrati 88 točk, brez da bi na stranski tir postavila šport in ostale projekte.
V gimnaziji sem se resno ukvarjala z golfom, postala del slovenske reprezentance in nastopala na mednarodnih tekmovanjih. Na turnirju na Slovaškem sem zasedla tretje mesto. Imela sem 3-4 mednarodne turnirje na leto, kar je vzelo veliko časa namenjenega učenju.
Poleg tega sem v zadnjem letniku gimnazije postala del evropskega mladinskega parlamenta. To je mednarodna neprofitna organizacija, v kateri sodelujejo mladi iz 40-ih držav. Že na prvem zasedanju so me izbrali za delegata za mednarodni kongres, ki je potekal v oktobru 2018 v nizozemskem mestu Rotterdam. Hkrati z opravljanjem maturitetnih izpitov sem organizirala nacionalno zasedanje parlamenta, ki je potekalo v Sloveniji v juniju (leta 2019).
Vidim, da izpiti niso bili tvoj edini cilj. Kako si se pripravljala k izpitu iz ruščine?
Nekaj let sem se učila v Ruski šoli skupaj s sovrstniki, nato pa individualno. Z učiteljem sva skupaj reševala izpitne naloge iz prejšnjih let in ponavljala slovnico.
Kako in kje je potekal izpit?
Na svoji šoli izpita nisem mogla opravljati, ker se pri nas ta predmet ne poučuje, zato sem ga opravljala na Gimnaziji Poljane. Dva meseca pred izpitom sem z bodočim izpitnikom razčistila nekaj vprašanj o spisu. Enkrat sem prišla na pouk ruščine na Gimnaziji Poljane, kjer so obravnavali spregatve, ki sem jih dobro znala. To je bilo zame lahko.
Izpit je bil sestavljen iz pisnega in ustnega dela, ki sta potekalo ob različnih dneh. Najprej smo pisali spis o knjigi Viktorije Tokareve Dan brez laži, nato pa smo na ustnem delu odgovarjali na vprašanja na izpitnih listkih. Dobila sem tri vprašanja, ki so izgledala nekako takole:
- Če bi bil režiser, kakšen film bi posnel?
- Predstavi ruske jedi, ki jih je tvoja mama pripravila slovenskim sorodnikom očeta.
- Analiziraj pesem A. Puškina Poet.
Izmed tričlanske komisije je govoril le eden, ostala dva sta le poslušala. Vse je potekalo zelo dobronamerno. Imela sem občutek, da so me poslušali z zanimanjem, celo navdušenjem. Najbrž jim je všeč poslušati ruski jezik.
Kaj se ti je zdelo težko? In kaj lahko?
Težek se mi je zdel slušni del. Vsi smo imeli težave, saj je bilo na posnetku veliko odvečnih zvokov, zato je bil govor slabo slišen. Lahek pa mi je bil ustni del, saj sem lahko improvizirala.
Kakšno oceno si dobila?
97%.
Ti je obiskovanje ruske šole pomagalo pri pripravah na maturo?
Seveda, drugače mi ne bi uspelo. Vsa ta leta učenja v Ruski šoli so mi pomagala izboljšati gramatiko in povečati besedni zaklad. Obkroženost z rusko govorečimi sovrstniki je bila dober trening ruščine. Koliko spisov smo napisali…
Tekmovanja, na katerih smo sodelovali… Hočeš nočeš brali smo klasiko: Gogolj: »Mrtve duše«, »Vij«; Puškin: »Ruslan in Ljudmila«, »Strel«, »Pikova dama«, »Kapitanova hči«, »Snežna nevihta«, »Dubrovski«, »Jevgenij Onjegin«; Tolstoj: »Kavkaški ujetnik«; Lermontov: »Mciri«, »Junak našega časa«; Bulgakov: »Pasje srce«… To so samo literarna dela, ki se jih spomnim iz glave. Dvakrat sem z rusko šolo obiskala Moskvo.
Dobila sem nove prijatelje, s katerimi sem še vedno v stiku in z njimi si dopisujem preko socialnih omrežij. V spomin se mi je vtisnila filološka šola z »Alfa-Dialogom« v Termah Čatež.
Ko sem bila majhna, sva z mamo brali ruske knjige in gledali sovjetske filme, spomnim se sledečih: Džentlmeni sreče («Джентльмены удачи»), Ironija usode («Ирония судьбы, или с лёгким паром!»), Ljubezen in golobi («Любовь и голуби»), Službena romanca («Служебный роман»), Ivan Vasiljevič menja poklic («Иван Васильевич меняет профессию»), Po družinskih okoliščinah («По семейным обстоятельствам»), Moskva ne verjame solzam («Москва слезам не верит»), Formula ljubezni («Формула любви»), Trije mušketirji («Три мушкетёра»)… Z mamo sva si ogledale tudi stare sovjetske in sodobne filme o vojni: V boj grado sami starčki («В бой идут одни старики»), Kukavica («Кукушка»), Brestska trdnjava («Брестская крепость»)… Vse to je imelo velik vpliv name. Vendar, če sem poštena, smo doma pogosto mešali slovenščino in ruščino. Družina mi je dala kulturni kapital, Ruska šola pa ruski jezik.
Trenutno imam v glavi le angleščino, saj pouk poteka v angleščini. Enkrat na leto obiščem Rusijo in že po enem tednu se privadim in začnem prosto govoriti po rusko.
Kakšne načrte imaš za prihodnost?
Prihodnost je vedno nadaljevanje sedanjosti. Zelo sem zadovoljna z izbiro fakultete, saj mi ekonomska izobrazba nudi široka znanja za kariero. Čez dve leti želim na izmenjavo v Nemčijo, da bi dobila dvojno diplomo. Tako bom dobila dodatno prakso in priznanje diplome univerz iz dveh držav. Imam veliko prijateljev. Mislim, da je za srečno življenje najpomembneje živeti in ceniti vsak dan. Potrebno se je obkrožiti z ljudmi, ki jih imamo radi, sprejeti življenje tako, kot je – s svojimi plusi in minusi. V prihodnosti se želim veseliti življenja, pozitivno sprejemati nove dogodke, se ukvarjati s športom, se veseliti novih srečanj in ljubiti.