V Suzdalju – enem izmed najlepših zgodovinskih centrov Rusije – je potekala XI skupščina Sklada Russkiy mir. Vsakoletno srečanje Rusov, ki živijo v tujini, je letos bilo posvečeno ruski literaturi. V Suzdalju se je zbralo več kot 600 udeležencev iz 60 držav.
Slovenijo so na skupščini zastopali bivša predstavnica Rossotrudnichestva v Sloveniji Maria Pateeva, direktor Ruskega centra v Mariboru Igor Romanov, podpredsednik Društva Slovenija Rusija Igor Furlan in direktorica Vesele dRuščine, zavoda za izobraževanje in kulturo, Julija Mesarič.
Na uradni otvoritvi dogodka so organizatorji prebrali pozdravne besede ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki se je prisotnim zahvalil za vzdrževanje duhovnih vezi z domovino; predsednika vlade Dmitrija Medvedeva, patriarha Ruske pravoslavne cerkve Kirila ter drugih državnih, družbenih in verskih predstavnikov.
Delovni del srečanja je bil sestavljen iz številnih razprav in okroglih miz, med katerimi je bila najbolj zanimiva »Branje in literatura: kaj naj učimo?«. Kot je povzela direktorica Vesele dRuščine Julija Mesarič, so se udeleženci okrogle mize z univerzitetnima predavateljema književnosti in pisateljema Vladimirjem Elistratovim in Alksejem Varlamovim pogovarjali o tem, kako otroke navdušiti za branje, kako naj učitelje usmerimo k sodobni literaturi …
Sodobni otroci si dela literarnih klasikov zaradi tehnološkega napredka in drugačnega načina življenja razlagajo drugače kot pisatelji, ki so dela pisali v povsem drugačnem svetu. Problem branja med učenci je prisoten, še toliko bolj pri otrocih, ki ne živijo v domovini, pri študentih ruščine kot tujega jezika. Naloga učiteljev ruščine ni le, da učence naučijo razumeti Puškina. Otrok se branja uči v okolju, ki ga obdaja. Ruske otroke, ki ne živijo v Rusiji, obdaja drug, tuj jezik. Kot je poudarila Julija Mesarič, učitelji dopolnilnega pouka maternega jezika in kulture delajo v šolah dopolnilnega izobraževanja, kamor učenci hodijo prostovoljno, brez prisile. Učitelj učenca ne more prisiliti, da bi bral, še posebej, če v družini ne gojijo bralne kulture. Če ure niso zanimive, če za učence ne izberejo pravih literarnih del, ki bi v njih prebudila interes, bodo le-ti odšli.
Direktorica Vesele dRuščine, nadalje povzema, da je najpomembneje to, da pri branju učitelj najde stično točko literarnega dela in življenja učenca. Otroci in mladostniki knjige berejo, da bi jim le-te povedale nekaj o njih – zato se mora knjiga dotakniti notranjega sveta otroka. Prav tako morajo knjige, obravnavane na urah, biti blizu učitelju. Učenci morajo začutiti ljubezen do literature. S formalnimi vprašanji: »Kaj je želel avtor s svojim delom povedati?« iz literature naredimo mrtev, nikomur zanimiv predmet. Pritegniti učenca z nečim, kar ne zanima učitelja, je zelo težko. Ure literature morajo biti dialogi in ne monologi.
Drugo za učitelje literature za dvojezične otroke vedno aktualno vprašanje je vprašanje učbenikov. Kot je, izhajajoč iz svojih desetletnih izkušenj učenja v šoli dopolnilnega pouka maternega jezika in kulture, prepričana Julija Mesarič delo in trud učitelja ni dovolj, da bi učence navdušili za literaturo. Potrebna je kompleksna podpora na državni ravni. Direktorica Vesele dRuščine se pridržuje mnenju ruskih kolegov, da je potrebno sestaviti nov seznam priporočene literature, elektronskih knjig za branje in slovarjev. Potrebni bi bili novi učbeniki literature, kjer bi lahko učenci sami izbirali tekst, glede na njihove zmožnosti. Učbenik mora biti opremljen z razlagalnim slovarjem, razumljivimi biografskimi opombami, s sodobnimi elektronskimi komentarji.
Julija Mesarič je še zaključila, da upa, da bodo vprašanja povezana z ruskimi šolami v tujini nekatere odgovore dobila z dvema dokumentoma, ki ju je podpisal ruski predsednik Vladimir Putin. Dokumenta opredeljujeta glavne cilje in naloge državne politike do izobraževanja v maternem ruskem jeziku v mednarodnem prostoru.